Simboli, ki izhajajo iz tradicionalnih pomenov, oblikujejo poseben univerzalni jezik, ki ne glede na svetovni nazor, vero ali oddaljenost, kjer so nastali, postajajo vse bolj skrivnostni. Slike veliko lažje prenašajo ideje kot pisane besede in so se pojavile v obliki simbolov že tisoče let pred pisavo.
Fiktografi in ideografi, ki so privedli do iznajdbe abecede, so temeljili na zgodnjih simbolih. Znamenja in simboli se pogosto prepletajo, vendar se po pomenu razlikujejo. Znamenja preprosto dajejo neko informacijo, simboli pa dajo običajnim stvarem širšo dimenzijo, pogosto tudi duhovno.
Če pomislimo na lastnost, kot je pogum, ki je štela v starodavnem obdobju za običajno vrlino, ugotovimo, da so jo največkrat upodobili z levom. Ko je bil simbol izbran, so umetniki ustvarjali prepričljive podobe, ki so jih prikazovali kot podobe, kipe, mite, legende ali rituale. Tako se je njegova moč še povečevala.
Simbol Leva v Egiptu
Lev je tako v Egiptu postal več kot le podoba neke človeške lastnosti. Postal je znak moči in veličine sonca ter s tem simbol faraona. Lev s človeško glavo, sedeč pred veliko piramido, ki so jo zgradili pred 5 tisoč leti, ponazarja prepričljiv primer uporabe simbolov za utrjevanje dinastičnih in religioznih okvirjev, ki so združevali celoten narod.
Skozi te simbole in rituale je duhovščina nadzorovala družbo in vsiljevala moralna pravila. Simbolika leva je prisotna tudi kot zodiakalno znamenje Leva, v najmočnejši fazi sonca, povezana pa je bila tudi z najbolj plodnim poplavnim obdobjem reke Nil.
Od povezave leva z vodo je le še korak dalje do izdelave vodnjakov z levjo glavo, ki krasijo egipčanske stavbe. Ta simbol je še vedno zelo priljubljen tudi v današnjem času.
Ne smemo pozabiti niti na pomen mačk v antičnem egiptu. preberite si na wikipediji.
Veliko tradicionalnih simbolov ima podobne izvore.
Ezoterični simbol Kača
Kača, simbol kozmične življenjske sile ima vsaj še dvajset drugih simboličnih pomenov, kar je odvisno od konteksta in kulture. Celo zmaj, ki je nekako podoben kači, je protisloven. V zahodni civilizaciji uteleša zlo, v azijskih deželah pa je simbol plodnosti pomladnega dežja, kar ponazarjajo tudi papirnati zmaji v kitajskih prazničnih procesijah.
Simboli nimajo trdnega pomena. Na primer : SVASTIKA, je nekoč ponazarjala koristno kozmično moč. Vzdigovanje dveh prstov v zrak v obliki črke V, je bila žalitev. V Hitlerjevih rokah je svastika spremenila v simbol brutalnosti. Churchillov V je simboliziral zmago proti njej , ker je obrnil roko tako, da jo je odprl proti ljudem.
Pogosto so z oblikovanjem lastnega jezika simbolov različne družbe pogosto izbirale podobe iz narave, zemeljske ali kozmične oblike.
Blisk je v vseh družbah predstavljal božansko jezo ali moč, spolno moč in plodnost.
Vendar so različni simboli v različnih družbah pomenile lastne povezave.
Šakal je v Indiji simboliziral zlo, v Egiptu je predstavljal spoštovanega podzemnega boga Anubisa, ki je vodil duše k sodbi.
Simbolizem je poln takšnih ugank in vzbuja nasprotujoča si mnenja o nastanku.
Ezoteričen simbol Riba
Riba je zgodnji simbol Jezusa Kristusa. Krščanski poznavalci izhajajo iz besede ICHTUS (RIBA) simbolizirajo pomen za Jezus Kristus.
Interpretacija simbolov je pomembna
Razlike v poznavanju in interpretaciji ne zmanjšujejo vrednosti simbolov. Število štiri predstavlja štiri letne čase , simbol celotnosti, stabilnosti in univerzalnosti.
Ponavljajoči ciklus letnih časov predstavlja človekov ciklus rojstva, rasti, odmiranja in smrti ter ponovnega rojstva. Hindujska družba je bila organizirana v štiri kaste. Na zahodu ves simbolni sistem temelji na štirih elementih: zemlji, zraku, vodi in ognju. To je temelj reda tako v vesolju kot tudi v človekovem telesu.
Izrabljanje simbolov v slabe namene
Simbolizem pa ima lahko tudi grozljive posledice, če se ga izrablja. Na višku azteškega imperija je simbolna vez med soncem, kot srcem univerzuma in človeškim soncem v obliki srca, terjala 20.000 žrtev letno, saj so ljudem iztrgali srca .
Daritveni rituali so eden najglobljih in najbolj mračnih simbolov, ki temeljijo na primitivnih prepričanjih, mitih, religijah in golem vraževerju.
Pri odklanjanju vraževerja je imela pomembno vlogo znanost, ki je skušala razmišljanje ohraniti v okviru časa in prostora, v obliki naravnih zakonov, ki ne škodujejo ljudem.
Ker je vse, kar obstaja izven prostora in časa nedokazljivo, postane obstoj nadnaravnega bitja nepomembna. Ideja, da se rodimo, živimo in umremo, je lahko neznosna.
Zato obstaja človeško prepričanje, da mora obstajati neka večja povezanost z vesoljem in nadnaravnim. Simbolni rituali so bili nujno potrebni za ohranjanje družbene harmonije in povezanosti z naravo. Zato posamezniki niso bili osamljeni , ker je imelo življenje duhovno dimenzijo.
Simbolizem ni izviral iz razuma, ampak iz domišljije in globokega občutka povezanosti s celotnim vesoljem. Ljudje, ki so bili povezani z močnimi simboli, so čutili, da so zaradi njih večji.
Sodobni simboli
Tudi sodobni simboli imajo določeno vlogo. Znamenja časti in značke dajejo občutek povezanosti in skupinske pripadnosti. Tudi v sodobnih reklamah simboli hitro prihajajo in odhajajo iz zaslonov, v želji k boljši prepoznavnosti izdelka. Za njimi se skriva želja po zaslužku.
Tradicionalni simboli izvirajo iz veliko bolj trdnega pojmovnega sveta in nam ponuja pogled v razvoj in pomen simbolov skozi čas. Spominjajo nas, da obstaja tudi mistična dimenzija življenja in da je mogoče prestopiti meje navadnega sveta.